ZATON SAMONIKLIH PRIZORIŠČ

Regionalno gledano, se je območje slovenske obale lahko pred leti hvalilo z nadpovprečnim številom samoniklih prizorišč. Temu že dolgo ni več tako. Poleg tega pa glede na aktualne dogodke ugotavljamo, da se slabo piše še zadnjemu takšnemu prostoru, Koprskem MKC-ju. Tovrstna problematika seveda ne temelji na lokalni, temveč na nacionalni ravni. Samonikla prizorišča se v praksi pogosteje zapirajo kot pa rojevajo nova. Društvom, ki upravljajo s tovrstnimi prostori, je namenjenih iz leta v leto manj sredstev, pri čemer veliko oviro predstavljajo vedno bolj zahtevni birokratski postopki za pridobivanje le-teh.

Zanimivo je dejstvo, da je velika večina takšnih prostorov na Obali zaprlo svoja vrata zaradi pritiska s strani občin oziroma tistih, ki nam vladajo. Takšna dejanja lahko interpretiramo v očitno nezaželenost tovrstnih prostorov. Temu je tako, ker v takem okolju ljudje lahko razmišljajo kritično, ker tam domuje progresivna in kritična misel ter predvsem zato, ker se v takšnih prostorih ljudje družijo in povezujejo. V družbi, ki skuša posameznika čim bolj izolirati, pa so samonikla prizorišča bistvenega pomena. Mladinski centri so nekakšna dediščina nekdanje SFRJ, kjer je mladinska politika odigrala pomembno vlogo. Skozi čas so se oblikovali na različne načine in vsak je po svoje krojil zgodbo svojega mesta. Bili so prostori, kjer so se mladi združevali in povezovali. Prav ta vloga je ena ključnih tudi danes, saj ima izjemen pomen v kultiviranju mladih posameznikov. Dejavnosti, ki so se izvajale v klubih so bile: plesi, koncerti, popoldanske aktivnosti, kulturni dogodki, izobraževalni dogodki, aktivnosti na področju likovne umetnosti, itd. Ti prostori so bili v preteklosti financirani s strani države na različne načine, slednji pa so bili sočasno odvisni tudi od občinske politike.

Po osamosvojitvi Slovenije se je politika na mladinskem področju spremenila, s tem pa tudi delovanje mladinskih centrov. Nekateri so propadli, drugi prišli v roke študentskih organizacij ali drugih tovrstnih društev. Tudi spekter in intenzivnost aktivnosti sta se spreminjala v obdobju njihovega obstoja, kar pomeni, da je tovrstno delovanje vedno imelo vrhunce in padce. V prejšnjem desetletju je svoja vrata zaprlo več tovrstnih prostorov, ki so bili aktivni na tem področju: Šoto Klub pod Belvederjem, Mi-Klub in MUKI v Izoli, Loka v Strunjanu, itd. Zdaj pa se ta nesigurna prihodnost piše tudi MKC-ju v Kopru. Mladinski centri in samonikla prizorišča so pomemben del mladinskega polja ter podzemne scene že od samega začetka njihovega obstoja. V njih so se izoblikovale zanimive glasbene skupine, udarne iniciative, kultivirali posamezniki in tako naprej. Njihova vloga je bila vedno ključnega pomena, zato jih moramo smatrati kot pomembne akterje na mladinskem, kulturnem in socialnem polju. Ravno tako jih moramo razumeti kot pomemben faktor pri razvoju same kulture današnjega časa in prav zaradi tega jih moramo čuvati ter gojiti dalje.

SAMO DIVJAK